Prireditve, dogodki

 

23. november - srečanje skupin starih za samopomoč v okviru MD Jesenski cvet

 

Na četrtkovo popoldne sta dvorano doma preplavila pesem in smeh, ki sta prihajala iz veselih src članov skupin starih za samopomoč z območja občine Kamnik. V okviru Medgeneracijskega društva Jesenski cvet se je v dvorani DSO Kamnik predstavilo nekaj skupin, vsaka na svoj način - ene s pesmijo, druge z opisom posameznih članov, spet tretje s skečem. Uvodnim pozdravom se je pridružil predstavnik Občine Kamnik, g. Matej Slapar, ki je pozdravil tovrstno druženje in poudaril, da le to daje velik doprinos današnjemu času, ko na vsakem koraku slišimo slabe stvari. Voditeljica Tatjana Prašnikar se je v imenu društva iskreno zahvalila zdaj naši stanovalki, gospe Tereziji Zore za res dolgoletno vodenje skupine Paglovec. Gospa Zore, ki je skupino vodila ob nedeljah prav v našem domu in je na srečanja s seboj pripeljala tudi zunanje članice, je povedala, da je skupina zabeležila 848 nedeljskih druženj. In prav v vsakem od njih so se imeli zelo lepo. Srečanje so prisotni zaključili ob druženju in manjši pogostitvi.

 

 

 

 

 

 

7. november – nastop folklorne skupine društva upokojencev Moravče
 

Folklorna skupina, ki deluje pri društvu upokojencev Moravče, je pod umetniškim vodenjem gospoda Franca Hribovška pripravila tri splete ljudskih plesov in pesmi iz Moravške in Tuhinjske doline. Posamezne splete je gledalcem in poslušalcem v dvorani predstavila predsednica gospa Vojka Rebolj. Za plesalčeve kratke oddihe pa je poskrbel tudi gospod Vrbančič, ki je na harmoniko zaigral same znane narodno zabavne viže. Nekatere stanovalce so ob gledanju spretnih plesalcev zasrbele pete in z velikim veseljem so ob koncu na plesišče člani folklorne skupine povabili tudi stanovalce, ki kot smo videli, še niso pozabili vseh plesnih korakov. Bravo!

 

 

  

 

27. oktober – obisk domskega groba
 

Smrt je neločljivo povezana z bolečino in izgubo. Dostojno slovo in podpora v procesu žalovanja sta bistvena za soočenje z izgubo in ohranitev spomina. Vrednost človekovega življenja se odraža v odnosu do pokojnega, kamor sodi tudi obisk grobov in skrb za urejeno mesto zadnjega počitka. Za urejen domski grob na kamniških Žalah so poskrbeli stanovalci skupaj z delovno terapevtko. Pred bližajočim se dnevom spomina na mrtve so očistili grob in njegovo okolico, položili cvetje in prižgali sveče.
 

 

 

26. oktober – nastop komornega pevskega zbora Lek

 

Umetniški vodja Milivoj Šurbek je s Komornim moškim zborom Lek pripravil lep program predvsem slovenskih pesmi. Zbrani v sveže prebeljeni večnamenski dvorani so prisluhnili Gustava Ipavca; Slovenec sem in Slovensko dekle, Jakoba Aljaža Triglav, Franceta Marolta Pisemce, koroški ljudski v priredbi Uroša Kreka Se že svita, bo den in Emila Adamiča Uštnejša ja ni, Francija Stelbana Tebi le se glasi ter dalmatinski Ružo crvena in Tiha noć. Čisto za konec pa še tri slovenske narodne. Ubrano prepevanje Komornega moškega zbora je polepšalo četrtkovo popoldne predvsem stanovalkam in stanovalcem, ki tudi sami radi zapojejo, kadar je le prilika. 

 

  

 

 

 

 19. oktober – kostanjev piknik

 

Že v sredini septembra so se stanovalci začeli zanimati kako letos kaže s kostanji, zato so bili zelo veseli obvestila, da kostanjev piknik bo.
Na voljo je bil kuhan in pečen, za kar so poskrbeli v kuhinji in fizioterapevt Ivko. Ob sadju, krhkih flancatih, “navihančkih” in pijači je šlo lupljenje in pokušanje kostanja tudi ob pomoči zaposlenih in svojcev kar dobro od rok. Navzoče pa sta najbolj navdušila glasbena gosta Danilo in Joži Poljanšek, ki sta poskrbela za dobro vzdušje in mnoge zimzelene melodije. Kar debelo uro je bilo potrebno, da se je na njuno prigovarjanje, da je piknik namenjen tudi plesu, po plesišču zavrtelo tudi nekaj dobrih plesalcev.
 

 

   

 

 


18. oktober – srečanje z otroki iz vrtca Sonček, enota Trobentica

 

Po končani tomboli, ki je bila tokrat zaradi pleskanja dvorane v glavni jedilnici, so stanovalce obiskali korajžni dve in triletniki iz vrtca Sonček, tokrat iz enote Trobentica. V skupini Metulji so se naučili že veliko pesmic, zato so jih nekaj zapeli zbranim v jedilnici in izročili risbice, ki so jih ustvarili v vrtcu. Tudi te male umetnine si lahko ogledate v avli.
Nato pa je sledilo presenečenje. Ob pesmicah, ki so jih dedki in babice zapeli malim gostom, je stanovalec gospod Andrej Maček poskrbel še za dramatizacijo pesmi. Za gospoda Andreja je bil to premierni nastop v domu, pri čemer je pokazal veliko mero iznajdljivosti in igralske nadarjenosti.
Prelepo jesensko dopoldne smo zaključili s pesmijo Vse najboljše, ki je bila namenjena triletnemu Aljoši in tridesetkrat več mladi gospe Veri, ki jo je obisk otrok še prav posebno razveselil, saj je bilo njeno življenjsko poslanstvo vzgajanje in izobraževanje mladih.
 

   

  

 

 

 
17. oktober – srečanje z otroki iz vrtca Sonček, enota Marjetica

 

V okviru tedna Simbioze giba so na obisk v dom prišli otroci iz zasebnega kamniškega vrtca Sonček, enota Marjetica . Tisti, ki so bili pred dvemi leti na obisku pri nas, so že precej zrastli in gredo kmalu v šolo. V tem času so se v skupinah Mravljice in Čebelice naučili tudi veliko pesmic, zato so jih skupaj z babicami in ob pomoči preprostih inštrumentov tudi zapeli. Skupaj smo telovadili, nekaj otrok pa so babice vse vesele vzele v naročje.
V domu je manj dedkov kot babic. Ob tokratnem obisku pa je otrokom komaj uspelo videti tri dedke, ki pa so se ob koncu druženja izkazali za idealne pomočnike animatorki pri pogostitvi otrok.
Otroci so stanovalcem za zahvalo in v spomin prinesli poln album risbic. Ogledate si jih lahko v avli doma.
 

  

   

 

 

 

29. september – Pizza party na mostu


Tole zgoraj napisano (pizza party) se sliši čisto po ameriško, kajne? A naš namen je bil, da stanovalcem malo popestrimo dan in ga naredimo drugačnega. V ta namen smo porabili donirana sredstva enega od slovenskih podjetij in si privoščili pet velikih družinskih pic s tremi različnimi okusi in čisto malo piva, ki se poda k tej jedi. Seveda sta bila na voljo tudi sok in čaj.
Med stanovalci je bilo veliko takih, ki so pizzo jedli prvič. Moramo priznati, da ostankov skoraj ni bilo. Izražena pa je bila želja, da bi podoben prty še kdaj ponovili.
Druženje smo pripravili tudi za to, da smo se spomnili, da je pred nami 1.oktober – mednarodni dan starejših. Ksenija in Milenka sta s poučnimi zgodbami, pregovori in reki ter pesmimi posebej izpostavili vlogo starejšega človeka, ki ga današnji tempo življenja odriva na rob, ga ne upošteva, včasih se do njega vede verbalno ali celo fizično agresivno. Naša skupna ugotovitev pa je bila, kakor bomo mi sedaj pokazali drugim kakšna naj bo skrb za starejšega, takšne bomo deležni od tistih, ki so zdaj mladi.,
 

 

 

 

 

 

21. september – nastop ljudskih pevk Lipa iz Šmartnega ob Dreti

 

Približno slaba urica vožnje z avtomobilom je preko prelaza Črnivec do Šmartnega ob Dreti. Ni daleč, je pa njihov kraj in okolica bogata z ljudskim izročilom. Tudi glasbenim. Del tega so stanovalcem predstavile ljudske pevke Lipa, ki so s seboj pripeljale mladega harmonikarja, ki je popestril četrtkovo popoldne. Gospa Dolinškova pa je ob veselih zvokih sprejela povabilo na ples. Dobro ji je šlo.

 

 

 

 

 

 

31. avgust– Piknik na prostoru pred FTH
 

Po vseh vremenskih in tehničnih pripetljajih, ki so spremljali letošnjo priprave na piknik, so se stanovalci in svojci na zadnji avgustovski dan zbrali na prostoru pred fizioterapijo. Za zaščito pred prevročimi sončnimi žarki so poskrbeli veliki senčniki. Za hrano, sadje, sladico pijačo pa delavci iz kuhije. Hišnik Srečo in fizioterapevt Ivko sta za nekaj ur postala “žar mojstra”. Na pikniku ne sme manjkati glasbe in dobe volje. Posebej smo bili veseli Klemna Kotnika, ki je prišel s harmoniko in zimzelenimi melodijami. Čas med pol enajsto in 13. uro pa smo si krajšali poleg uživanja dobrot, ki jih je ponujala miza, še s pesmijo in prebiranjem smešnic.
 

 

 

 

 

 

24. avgust – Gospodinjska aktivnost na oddelku A – kokosove kroglice

 

Enostaven recept, nezahtevna izvedba, dobri piškoti - to so kokosove kroglice, ki so jih z velikim navdušenjem izdelovali stanovalci oddelka A. ne samo oblikovali, ampak tudi pridno pokušali, tako, da jih je za naslednji dan ostalo bore malo. Pa saj je prav tako. Najboljše so sveže.

 

 

 

 

 

18. avgust – druženje stanovalcev s citrarjem g. Francem Galjotom in sladoledom

 

Stanovalka Štefanija Mihelič ima rada glasbo in vse kar je povezano z njo. Ima zelo lep glas, tako, da smo vedno veseli njenega sodelovanja. Nekoč pa nam je zaupala, da njen brat France igra na citre in predlagala, da ga povabimo, da nam kaj zaigra. Domenili smo se in gospod Galjot se je znašel na svojem prvem nastopu. Kljub začetni tremi je urico druženja s pomočjo delovne terapevtke odlično izpeljal.

 

 

 

 

3. avgust – Gospodinjska aktivnost na oddelku A – kuhanje ajdovih žgancev

 


Pogovori o hrani in receptih so velikokrat na sporedu, tudi na oddelku A. Gospa Mihaela, ki je mimogrede v službenih letih kuhala delavcem v velikem kamniškem podjetju, je prevzela kuhalnico v svoje roke. Ob pomoči sostanovalk je naučila nekaj takrat navzočih delavk na oddelku pravilno in dobro skuhati ajdove žgance. Skrivnosti ne smemo povedati, jih je pa kar nekaj, da žganci lepo zadišijo in pa seveda tudi izgledajo. Za konec so jih vsi udeleženci poskusili, zabeljene seveda in z vročim mlekom.
 

 

 

 

26. julij – Predstavitev zeliščarske skupine Košutnik iz Kamnika in predavanje g. Jožeta Kuhlja

 

Ko se mesec julij začne prevešati v avgust, pravijo poznavalci, je najboljši čas za nabiranje zdravilnih zelišč. V Kamniku deluje zeliščarska skupina Košutnik, ki ob strokovnem vodenju gospoda Jožeta Kuhlja spoznava, prepoznava, nabira, predeluje in se uči pravilne rabe zdravilnih zelišč. Veliko košaro le teh so nabrali njihovi člani, jih prinesli v dom, kjer so stanovalci na enournem predavanju farmacevta in zeliščarja gospoda Kuhlja spoznavali namen in uporabo zdravilnih rožic. Tudi stanovalci so povedali svoje izkušnje in povprašali za nasvet, kako si pomagati pri določenih zdravstvenih tegobah.
Polna košara nabranih zelišč je bila še nekaj dni na ogled v avli doma, kjer se je marsikdo ustavil in povonjal nabrano. Da pa ne boste mislili, da smo jih po koncu ogledovanja zavrgli. Ne, nikakor. Gospa Jožefa je vse posušila na svojem balkonu in zmlela v čajno mešanico.
 

 

 

 

10. julij – Postavitev slikarske razstave jubiteljske slikarke ge. Mire Jarc

 

Po obnovitvenih delih v domu se je likovno preoblekla tudi naša avla. Izdelke stanovalcev, predvsem gobeline, ki so bili skoraj leto dni na ogled, so zamenjala likovna dela gospe Mire Jarc. Stanovalci, delavci in obiskovalci smo se ob njenih delih znašli v modrini neba, morja ter peščenih plažah. Po ogledu razstavljenih del lahko mirno rečemo, da je modra barva - barva gospe Mire. Različni odtenki modrine nam skoraj slišno pričarajo nežno šumenje valov in vonj po soli.
O gospe Miri je ob odprtju razstave v Menačenikovi domačijo gospa Mirjam Kavčič zapisala naslednje.
“Mira je že v mladosti rada risala, spodbujala sta jo dobra pedagoga v osnovni šoli in gimnaziji v Kamniku, akademska slikarja Leon Homar in Aladin Lanc. Odraščanje v Kamniku, pa ji je nudilo s svojo pokrajino in prekrasnimi planinami pustilo ne usahli izvir motivov. Mladostne sanje so jo vlekle k arhitekturi, a vse se vedno ne uresničijo, je pa v bogato zameno postala mlada mamica sinu in hčerki.
Kot ustanovna članica društva Lipa Domžale se je vključila, poleg drugih dejavnosti, likovni delavnici pod mentorstvom dipl. slikarke Marije Mojce Vilar in ji ostala zvesta vse do danes.
Velik pečat je pustila tudi kot prva – dolgoletna animatorka v skupini UNICEF-ovih prostovoljk pri programu Punčka iz cunj, poznane kot domžalske Špelce in Jankoti.
Vseh svojih talentov ni uspela perfekcionizirati, a poleg likovnih veščin se je posvetila tudi petju, najprej v pevskih zborih, kasneje pa na samostojni poti, kjer se spremlja sama s kitaro.”
Razstava gospe Mire Jarc, ki bo na ogled do sredine oktobra, bo torej v letošnjem poletju in zgodnji jeseni popeljala na morje tudi tiste stanovalce in obiskovalce, ki si zaradi gibalnih ali finančnih ovir morja niso mogli privoščiti.
 


 

 

23. junij – Prireditev ob dnevu državnosti in sladoledno dopoldne

 

Ob slovesno okrašenem odru domske dvorane so se zbrali stanovalci , ki so oblikovali letošnjo proslavo ter njihovi sostanovalci v vlogi poslušalcev.
Med domoljubne pesmi, ki jih je ob kitarski spremljavi delovne terapevtke Ksenije Kozjek prepeval domski zbor stanovalcev, so recitatorke gospe Ema Justina Plešnar, Terezija Zore, Dragotina Spruk in Vera Verstovšek ter gospod Jožef Koderman vpletli poezijo in prozo slovenskih pesnikov in pisateljev.
Delovna terapevtka je za proslavo izbrala domoljubne pesmi iz slovenske ljudske zakladnice, zato je ob domskih pevcih lahko prepevala cela dvorana.
Na pomen in zgodovino praznika je v veznem besedilu spomnila Milenka Kopše.
Prijetno praznovanje smo nadaljevali ob druženju in sladoledu.

 



 

 

 

 

22. junij – Nastop MePZ Petra Liparja Kranj

 

Zbor, ki je znan po svoji številčnosti, ubranem petju in veliki medsebojni povezanosti, je po dveh letih premora ponovno stopil na naš oder. Z zanimanjem so stanovalci prisluhnili novemu glasbenemu programu in občutenemu veznemu besedilu, ki se je nanašal na bližajoči praznik – dan državnosti.
Za konec pa je zbor, ki prepeva pod taktirko gospe Nade Krajnčan skupaj s stanovalci zapel nekaj pesmi iz “železnega repertoarja”.
 

 

 

 

16. junij – Dan doma
 

Nekaj dni kasneje kot prejšnja leta smo se stanovalci in delavci spomnili obletnice delovanja doma. Letos je to že dvainštirideseta. Na poudarke o delovanju in življenju v domu v zadnjem letu je zbrane stanovalce in delavce jubilante ter svojce in ostale obiskovalce opozorila direktorica doma ga. Marija Rems. V nadaljevanju sta se skupaj z namestnico direktorice za področje zdravstvene nege, s simboličnimi darili zahvalili stanovalcem, ki v domu bivajo 30., 15., 10. in 5-letno bivanje v domu. Stanovalka gospa Martina Ulčar je v dom prišla pred tridesetimi leti, kjer si je s spominki in fotografijami , ki jih je prinesla s seboj prijetno uredila enoposteljno sobo, kjer najbolj uživa ob gledanju nadaljevank.
Ob dnevu doma se že vrsto let spomnimo tudi delavcev, ki v domu delajo 10, 15, 20, 25, 30, 35 in letos prvič 40 let. Za prvo in zadnjo službo, ter štirideset let dolgo delovno dobo, je Marija Hribar kot bolničarka-negovalka od stanovalcev in sodelavcev doma poleg simboličnega darila prejela zaslužen aplavz.

V kulturnem programu so pod vodstvom delovne terapevtke Ksenije Kozjek nastopali pevci domskega pevskega zbora, ob harmonikarski spremljavi gospe Ivanke Potočnik, recitatorji gospa Vera Verstovšek in Terezija Zore ter gospod Jožef Koderman. Predstavitveno besedilo jubilantov je prebrala Mojca Hribar, vezni tekst pa je pripadal Milenki Kopše.
Ob koncu prireditve se je za skrb in nego staršev delavcem s cvetjem in izbranimi besedami zahvalila hči stanovalcev in zakoncev Jazbinšek, gospa Irena Vrečar.
Uradno druženje smo zaključili s skupnim kosilom jubilantov in njihovih svojcev.
 

 

 

 

 

9. junij – nastop članov DU Kamnik in učencev OŠ Stranje

 

Mnogo znancev, prijateljev so našli stanovalci med pevkami in pevci pevskega zbora društva upokojencev Kamnik. Vsakič razveselijo z zanimivim pevskim izborom, lepim veznim besedilom in majhnimi pozornostmi, ki nekaterim polepšajo ne samo en dan, ampak kar cel teden. Tokrat sta bili posebne pozornosti deležni njihovi nekdanji pevki, sedaj stanovalki doma, gospe Justina Priman in Dragotina Spruk. Vse stanovalce pa sta navdušili tudi obe Lari iz OŠ Stranje, ki sta zaigrali na prečno in kljunasto flavto. Prav posebno je Lari VetorazzI prisluhnila njena prababica Frančiška.

 

 

 

 

 

2. junij – nastop dramske skupine ŠKD Mekinje pri Kamniku s komedijo Pričarani ženin

 

Zgodba se v času gospodarske krize dogaja na vasi. Čevljarjeva žena poskuša omožiti hčerko z »Amerikancem«, poplačati dolgove zapitega moža in hkrati omogočiti dostojno življenje celi družini. Pri tem si pomaga na vse načine. Tudi teta Meta bi rada omožila nečaka , zato s sosedo , ki ima mlado in lepo hči, skleneta dogovor. Hči si želi bogatega ženina in ga hoče dobiti s cigankinim copranjem, ljudje pa jo obsodijo na norost. Pokličejo zdravnika in tako se v vasi hkrati pojavita Amerikanec in doktor . Kdo je kdo, nihče ne ve … Stanovalkam in stanovalcem pa so celotno zgodbo in srečen konec razkrili člani dramske skupine ŠKD Mekinje pri Kamniku. Komedija je v dvorano privabila veliko število gledalcev, nekaj tudi svojcev stanovalcev in igralcev. Skoraj ura in pol zabavnih zapletov je hitro minila.

 

 

 

31. maj – nastop članov DU Vodice


Po letu dni premora so člani društva upokojencev Vodice za stanovalce našega doma pripravili plesno-pevsko-instrumentalno prireditev. Bilo je veselo in prijetno očem, ko so z zanimivo koreografijo in novimi kostumi zaplesale članice plesne skupine Žabice. Pevski zbor je zapel veliko narodnih in narodno- zabavnih melodij. V odmorih med posameznimi pesmimi je raztegnil harmoniko gospod Zvonko ali pa zaigral na lajno gospod Novak. Na kmečko orodje in umetelno izrezljane piščalke iz korenin so zaigrali Ropotavčki. Veseli smo bili njihove pozitivne energije in dobre volje, ki so jo prinesli s seboj. Najbolj pa prav gotovo gospa Marija Crljenič, ki je kar žarela ob gledanju in poslušanju njenih nekdanjih sokrajanov.
Člani društva so ob koncu malo “pojamrali”, da se mlajši upokojenci nič kaj radi ne vključujejo v njihove skupine, zato se bile njihove vrste tokrat precej razredčene, a zato nič manj vesele.
 

 

 

 

 

24. maj – Nastop citrark in kitaristk U3ŽO Lipa Domžale

 

Z Univerzo za 3. življenjsko obdobje Lipa iz Domžal sodelujemo že od samega začetka njihovega delovanja. Njihov zbor in literarni ustvarjalci so redno naši gostje. Veliko sodelujemo tudi z likovno skupino. Njihovi slušatelji so se v naši avli že večkrat predstavili s skupinskimi ali samostojnimi razstavami. Tokrat pa so bile naše gostje članice dveh glasbenih skupin, ki jih vodi gospa Damjana Praprotnik. Citrarke, ki so si nadele ime Siničke in kitaristke, ki slišijo na ime Strun'ce so pripravile pester program in se predstavile prisotnim stanovalkam in stanovalcem, ki so milozvočnim melodijam radi prisluhnili. Ob znanih napevih pa celo zapeli. Med posameznimi skladbami pa so članice literarne skupine prebirale odlomke iz njihovega zadnjega likovno-literarnega zbornika.

 

 

 

 

19. maj – nastop dramske skupine KUD Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinjski dolini

 

Stanovalcem so s sproščenim in veselim popoldnevom postregli člani dramske skupine Kulturnega društva Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju s komedijo Poštar Jakec, avtorja Antona Žumbarja. Prava atrakcija za številne gledalce je bil poštar Jakec na kolesu. 

 

 

 

 

18. maj – peka palačink v avli


Po nekaj mesecih zaradi obnove sob oddelka 3 in 4, je bil ponovno iz avle odprt prehod na hodnik oddelka 3. Za “ likof “ smo spekli palačinke , zapeli in se veselili, da ne bo več “domskih obvozov”.

 

 

19. maj – Eko dan (3 in C- jajca)


Zaradi velikega odmeva stanovalcev, da pri eko zajtrku lahko izberejo tudi umešana ali na “oko” pečena eko jajca, bo v dogovoru z vodjo kuhinje v naslednjih mesecih ob eko zajtrkih ta možnost tudi na oddelkih pri tistih stanovalcih, ki ne zmorejo poti v glavno jedilnico. V maju sta bila na vrsti oddelek 3 in C.
 

 


14. in 15. april – Barvanje pirhov in blagoslov velikonočnih jedi

 

Tik pred velikonočnimi prazniki, na veliki petek, so stanovalci v jedilnici barvali pirhe. To opravilo je mnogim še sedaj zelo ljubo. Žal smo imeli letos jajca, ki niso bila preveč za povezavo z rdečo barvo, tako da so bili pirhi bolj roza kot rdeči. Za drugo leto slovenskim kokoškam naročamo jajca z bolj rjavo lupino, ki se menda bolje barvajo. Bomo videli.
Blagoslov jedil je bil letos v glavni jedilnici, kamor so nekateri poleg dobrot, ki so jih pripravili v glavni kuhinji, prinesli tudi svoje pirhe, potice ali pa sadje. Nekaterim pa so domači prinesli celo košarice, tako da je bilo vse kot po tradiciji mora biti. Pod vezene prtičke nismo kukali, pa saj se tudi ne sme.
 

 

 

5. april – Bio zajtrk (jajca)


V mesecu aprilu, tik pred velikonočnimi prazniki je veliko govora o jajcih, pirhih. Kakšne hranilne snovi vsebujejo, katere vrste poznamo in kakšne jedi pripravljamo iz jajc, smo si ogledali na plakatu v jedilnici. Ker smo tokrat želeli eko dan nekoliko popestriti, smo ekološka jaca, iz proste reje, po želji stanovalcev spekli na oko ali umešano. Mislim, da je bilo celo kuhinjsko osebje presenečeno, koliko stanovalcev si je zaželelo cvrtja iz jajc.
 

 

 

 

 

4. april – Krkin teden humanosti in prostovoljstva

 

Krešo, Mateja in Matjaž so zaposleni v farmacevtskem podjetju Krka, a enkrat na leto ob Krkinem tednu humanosti in prostovoljstva postanejo tako kot tudi veliko njihovih sodelavcev prostovoljci na različnih področjih. Krešo, Mateja in Matjaž so s seboj prinesli svinčnike in naloge za vadbo spomina. Tudi z njihovo pomočjo je šlo stanovalcem reševanje dobro od rok. Ker pa nobena stvar ne sme trajati predolgo, smo reševanje nalog po eni uri zamenjali za kitaro in elektronske klaviature ter pesem. Skupaj smo preživeli lepo dopoldne in upamo, da tudi Krkini prostovoljci.
Na plakatu, ki je vabil na srečanje s Krkinimi prostovoljci, je bila zapisana lepa misel, za katero želimo, da jo tudi vi preberete. Takole pravi ena izmed prostovoljk: “Tako malo je treba, da nekomu z drobno pozornostjo narediš sončen dan, včasih je dovolj že nasmeh. Naj postane dobrodelnost ena izmed naših vsakodnevnih vrednot.”
 

 

 

 

 

 

31. marec in 7. april – Velikonočna delavnica izdelovanja podstavkov za pirhe na oddelku C

 

Vsako leto ohranjamo navado, da stanovalci na velikonočno jutro dobijo pirh, ki ga položimo v različne iz papirja izdelane podstavke. Letos so bili narejeni iz kartona. Pirh pa je čuval papirnat zajec. Stanovalcem je v dveh delavnicah uspelo narediti preko 260 podstavkov. V največje zadoščenje in veselje je izdelovalcem, ko vidijo, da nekateri podstavke za pirhe hranijo več let.

 

 

 

30. marec – Druženje ob kavi, pecivu in pogovoru o vlogi žensk in mater


Zaradi bolezni je bilo praznovanje 8. marca in materinskega dneva odpovedano. Toda ob kocu meseca, ko so virusi nekoliko popustili s svojim bojnim pohodom, smo se na mostu ob kavi in pecivu spominjali nekdanjih praznovanj, ki so bila organizirana na delovnih mestih, po šolah ali pa v zavetju doma. Pa ne samo to, o vlogi žensk in mater v družbi ali družini nekdaj in danes so se stanovalci razgovorili, tako da je čas hitro minil ob življenjskih zgodbah njihovih mater, ki so živele skoraj pred sto leti. Marsikatera mlajša sodelavka je komaj verjela, kaj vse so morale včasih žene postoriti v gospodinjstvu, ki ni poznalo ne elektrike ne tekoče vode, kaj šele gospodinjskih strojev s katerimi si danes lajšamo delo, pa kljub temu nimamo nič več časa.
 

 

 

 

10. marec – Eko dan s Čebelarskim društvom Kamnik

 

Slikovno gradivo o čebelah in čebeljih pridelkih sta z več vrstami medu dopolnila člana Čebelarskega društva Kamnik. Pokusit sta prinesla gozdni, kostanjev, cvetlični in akacijev med. Predstavnika društva in dolgoletna čebelarja sta obljubila, da bosta o medu in ostalih čebeljih pridelkih ter pozitivnih učinkih uživanja le-teh, po pašni sezoni pripravila daljše predavanje za vse stanovalce in tudi zaposlene v domu.

 

 

 

 

16. in 21. marec – Druženje ob palačinkah na oddelku A in C

 

Z novo pridobitvijo – prenosno steklokeramično ploščo smo otvorili letošnjo peko palačink. Najprej smo štedilnik in novi ponvi preizkusili na oddelku A in C. Hitrost peke se je izjemno povečala, na srečo pa se je povečalo tudi število tistih, ki jih vonj po pravkar pečenih palačinkah privabi na druženje, čeprav se običajno raje zadržujejo v svojih sobah. Naj vam izdam, da so največ odjemalcev dobile z marmelado namazane palačinke. Nutela in kisla smetana nista osvojili našega tradicionalnega trga.

 

 

28. marec – Marčevska nagradna tombola
 

 

Prva letošnja tombola je bila težko pričakovana. Čeprav so nekateri še okrevali po bolezni, se je v glavni jedilnici zbralo lepo število “lovcev” na tombolske številke. Nagradni sklad je ostal enak kot lani – skromen. Ampak saj ne igramo za nagrade, pač pa nam je najbolj všeč druženje s pridihom pričakovanja, da bodo izvlečene prav tiste številke, ki so na naši oziroma še bolje na moji številčnici.
 

 

 

28. februar – Pustovanje na mostu


Prva večja družabna prireditev po zimskih prehladnih in viroznih obolenjih je bilo pustovanje. Zaradi prenove zahodnega trakta doma, smo se namesto v dvorani zbrali na mostu. Ob krofih in kavi s smetano je ocenjevalna komisija med maskami izbrala deset najzanimivejših: dojenčka, mušnico, cvetličarko, olimpijko Ilko Štuhec, ruskega kozaka, čarovnika, dve havajski plesalki, mehikanca, bršljankota in klovneso. Seveda tudi ostale maske po izvirnosti niso zaostajale, zato se je komisija odločila, da si vsi stanovalci, ki so zbrali pogum in si za nekaj ur nadeli drugo identiteto, zaslužijo nagrado. Čeprav nam letos harmonika ni delala družbe, smo skupaj s Ksenijo in kitaro naredili toliko pustnega hrupa, da je mrzla zima le pobrala šila in kopita ter se “odselila” iz naših krajev.
 

  

 

 

20. februar – Priprava idrijskih žlikrofov

 

Starši stanovalke Jelke izhajajo iz idrijskega konca. Že ko je gospa hodila v dnevno varstvo, je velikokrat pripovedovala, kako sta z mamo predvsem za praznike pripravili idrijske žlikrofe. Izdelava in priprava le-teh je za večino stanovalcev in delavcev španska vas. Spodaj podpisana pa sem imela kar nekaj let težave s tem, kako žlikrofe pravilno poimenovati. Kar naprej sem govorila, da so to žinkrofi, kar pa je gospa Jelka vztrajno popravljala. Letos mi je le uspelo, da sem vsaj dvakrat zapored dobro in cenjeno jed pravilno poimenovala.
Kot rečeno, smo se o žlikrofih veliko in večkrat pogovarjali. Že pred leti se je porodila ideja, da jih enkrat naredimo. Toda, kdo bo priskrbel recept, ko ga je gospa Jelka vztrajno “pozabljala” doma? Iz zadrege nas je rešila družabnica Breda, ki je recept našla, ne boste verjeli, v uradnem listu.
V mrzlem februarskem dopoldnevu smo se s stanovalci torej lotili priprav in izdelave žlikrofov. Glavna izdelovalka je bila gospa Jelka. Njenim pomočnikom se je zdelo, da so dobro opravili delo, gnetenja, valjanja, izdelovanja po uradnem listu točno določenih mer žlikrofov. Ti ne smejo biti daljši od 3 cm in višji od 2 cm. Ni se nam izšlo čisto do milimetra natančno, a vaja dela mojstra , tudi kuharskega.
V slanem kropu kuhane in s pečenkino omako polite žlikrofe smo kar hitro pospravili v svoje želodčke. Razen za gospo Jelko, je bila za ostale udeležence to kar zahtevna kulinarična preizkušnja.
Ko se bomo idrijskih žlikrofov lotili naslednjič, bodo pa seveda še lepši in okusnejši.
 

 

 

 

 


3. februar – eko dan s poudarkom na domačem kruhu in peki kruha

 

Slovenski pregovor pravi: “Človek pol sveta preteče, a najboljši kruh doma se peče.” Prav tak kruh, domač, bel, črn in ajdov sta prinesla mlada gospodarja kmetije Pr’Anžič. Stanovalci so ga lahko jedli za zajtrk z različnimi namazi, še posebej pa so ga okušali v avli doma, kjer so lahko tudi izvedeli, da je v zadnjem času veliko povpraševanja po kruhu, pečenem v krušni peči.
Velika večina naših stanovalk je včasih za družino pekla doma. Da bi se spomnili tistih časov in znanj, smo na oddelku A zamesili testo in ob pogovorih in pregovorih o kruhu počakali, da je vzhajal. Nato so stanovalci, vsak svoj hlebček spet premesili, še malce počakali, namazali s toplim kakavom in dali v pečico. Ko so bili hlebčki pečeni, je omamno zadišalo in komaj smo dočakali čas za malico, ko smo ga pojedli.

 

 

 

 

17. februar 2017– Kuharska skupina na oddelku A – zelenjavna juha

 

Kolikor vrst zelenjave so tisti dan premogli v naši glavni kuhinji, toliko so jo stanovalci na oddelku A narezali na kocke in ob pomoči družabnice in animatorke skuhali zelenjavno juho. Za obogatitev okusa smo ji dodali še dve pesti testenin –polžkov, a kljub temu vsem juha ni bila všeč. Večina se je strinjala, da bi bila boljša, če bi ji dodali vsaj nekaj dekagramov mesa in malo več soli. Toda, če bi dodali meso, to ni več zelenjavna juha kajne? S soljo je pa tako; vsak ima svoj okus.
A tako slaba juha le ni bila, saj jo je kljub vsem pomanjkljivostim zmanjkalo.
 

  

 

OBISK BOŽIČKA - 22.12.2016

 

Tradicionalni dogodki v DSO Kamnik med svoje vrste uvrščajo tudi obisk Božička, ki s svojim (malce navihanim) prihodom in skromnimi darili razveseli srca naših stanovalcev. A bolj kot darila, jih pogrejeta topel stisk roke in prijazna beseda. Nasmeh in iskre v očeh mnogih stanovalcev povedo več kot tisoč besed.

 

 

 

 

 

 

PREDNOVOLETNO SREČANJE S STANOVALCI IN SVOJCI – 21.12.2016
 

V DSO Kamnik smo tudi letos nekoliko pohiteli s prvimi voščili ob prihajajočih praznikih in nazdravili novemu letu. V domski avli smo si pripravili pravo malo silvestrovanje, ki so nam ga po uvodnem pozdravu direktorice doma, ge. Marije Rems polepšali mnogi nastopajoči. Poleg članov ansambla Špica z gostom Klemnom Kotnikom, ki nas s poskočnimi vižami ob tem dogodku spremljajo že vrsto let, sta se nam z žametnim glasom in solo petjem predstavila dijaka ljubljanskega konservatorija za balet in glasbo, Ana Plahutnik in Martin Kozjek. Na klavirju ju je spremljal Dominik Kozjek. Za glasbeni vložek je z igranjem na harmoniko poskrbela stanovalka Ivanka Potočnik. Z recitacijami so sodelovali še stanovalci: ga. Dragotina Spruk, g. Jožef Koderman in ga. Terezija Zore. Kot je v navadi je čestitke in voščila prisotnim, nastopajočim in predvsem županu g. Marjanu Šarcu, ki nas s svojim obiskom že tradicionalno počasti vsako leto, izrekla predstavnica stanovalcev, ga. Helena Stele.
Ob prijetnem vzdušju, iskrenih dobrih željah in mnogih dobrotah smo nazdravili prihajajočemu letu in se zadovoljni razšli v upanju, da se v letu 2017 izpolnijo vse izrečene, pa tudi skrite želje.
 

 

 

 

 

  

 

 

JESEN MED NAMI

 

Preden nas prehiti zima, smo iz domskega atrija pobrali kar precejšen del lepo obarvanega jesenskega listja, ki je popadalo z dreves. V dnevnem prostoru je nastala skoraj mala proizvodnja rožic, izdelanih iz barvnih javorjevih listov. Nekoliko okorne roke so zbrale še dovolj spretnosti, da se lahko pohvalijo s čudovito izdelanimi rožicami, dnevni prostor pa je mimogrede dobil podobo jesenske narave znotraj prostora.

In kaj kmalu bodo tu še prazniki. Priprave so se že pričele. Sončni jesenski dnevi, ujeti v tople odtenke krhkih listov, bodo nas in vse tiste, ki jim bomo poslali unikatno voščilnico, greli v mrzlih in prazničnih zimskih dneh.

 

 

 

 

 

 

 

KOSTANJEV PIKNIK IN EKO-JABOLČNI DAN – 24. 10.2016

Ob izvirnih dekoracijah narejenih z jesenskim listjem in ježicami, sadju, jabolčnem soku in zavitku ter kostanju so se stanovalci ob prepevanju in poslušanju slovenskih ljudskih pesmi družili v avli doma. Letošnji kostanjev piknik je bil združen tudi s prvim eko dnevom v našem domu. Z nami sta bila predstavnika Sadjarsko-vrtnarskega društva iz Tunjic. Gospod Valentin Zobavnik je s seboj je pripeljal sladek jabolčnik, ki smo ga seveda pokusili. Kako pomembno in vsestransko uporabno je jabolko so si stanovalci lahko tudi prebrali. O vzgoji in pomenu starih sort jablan ter o predelavi njihovih sadežev nekdaj in danes nam je na kratko povedal gospod Valentin. Posebno je poudaril kako so se ljudje, ob raznih opravilih povezanih z jabolkom (prešanje, rezanje in sušenje krhljev, kuhanje žganja) ob delu družili, pogovarjali in peli, kar za današnji čas žal ni več značilno.
Med samim piknikom in še celo popoldne pa so si stanovalci in obiskovalci lahko ogledovali in pokušali več kot petdeset sort jabolk in hrušk, ki so bile razstavljene v lično izdelanih lesenih zabojčkih.
 

 

 

 

 

 

 

 

 

DIŠI PO PIŠKOTIH - 10.10.2016

 

Jesen dobiva vse večjo moč, vremenoslovci nam napovedujejo celo sneg. Kmetje počasi pospravljajo svoje pridelke, mi pa se že postopoma pripravljamo na čas, ko bo v domovih zadišalo po prazničnem pecivu. Res je še malce prezgodaj, a vseeno je prijetno zaznati vonj po slastnih domačih piškotih. Na oddelku A so se pridne roke naših stanovalk tokrat preizkusile v peki kokosovih poljubčkov. Delo je bilo pravično razdeljeno, nekdanje gospodinje pa zelo zadovoljne, da so spet lahko za kratek čas "vrnile v kuhinjo". Ostali, ki smo zaznali vonj po dobroti, pa nestrpno čakamo, kdaj bodo pečene in se vnaprej ponujamo za preizkuševalce.

 

  

 

 

NASTOP CITRARJA TOMAŽA PLAHUTNIKA IN PEVCA SIMONA ERŽENA - 5. 10.2016


Hladno a sončno oktobrsko dopoldne sta v glavni jedilnici doma stanovalce obiskala citrar Tomaž Plahutnik in pevec Simon Eržen. Gospod Tomaž je že naš dober znanec in melodijam izpod njegovih prstov vedno radi prisluhnemo. Gospod Simon, iz Kamne Gorice, od koder je doma, pa je med naše stanovalce tokrat prvič prinesel planinsko in ljudsko pesem. Več kot dvajset let je bil oskrbnik in gospodar Pogačnikovega doma na Kriških podih. Med posameznimi pesmimi je ob slikah, ki jih je na prenosnih stojalih prinesel s seboj, skušal poslušalcem na humoren način pričarati lepote in skrbi, ki jih s seboj prinaša življenje nad 2000 metri. Navzočim je zaupal, da doma hrani nad sedem tisoč posnetkov iz planinskega sveta, ki jih bo drugo leto, ko bo dvorana spet prosta, z veseljem pokazal preko projektorja na veliko platno, da nam bodo gore še bližje.
Ob koncu pa se kar nismo mogli posloviti, toliko lepih pesmi bi še radi zapeli skupaj, a kaj, ko nas ura tudi v tem življenjskem obdobju še vedno priganja.
 

  

 

 

 

OB PRIHAJAJOČEM DNEVU STAREJŠIH - 30.9.2016

 

Jutri, 1. oktobra obeležujemo mednarodni dan starejših, kar smo vnovič izkoristili za nekajurno druženje na domskem mostu. Ob kavi, ledeni kavi, smo skupaj z delovno terapevtko Ksenijo in animatorko Milenko prepevali ljudske pesmi, reševali uganke, si pripovedovali šale in stare modrosti. Z nekaj spodbudnimi besedami nas je nagovorila tudi direktorica doma, ga. Marija Rems. Seveda vmes ni manjkala tudi skupinska telovadba. Druženje je bilo prijetno in je kar prehitro minilo, zato smo že v pričakovanju jesenskih plodov, zaradi katerih bomo kmalu spet imeli razloge za nove dogodke. Vsekakor smo zelo naklonjeni kostanjevemu pikniku.

 

 

 

 

 

PEKA KRUHA - 29.9.2016

 

V okviru aktivnosti Programa za delo s stanovalci z vrsto oskrbe IV smo številne dejavnosti tokrat oplemenitili s peko kruha. Že tako dober, je bil zaradi mamljivih vonjav še boljši. Ob spremljanju in pozitivni spodbudi animatorke, gospe Milenke, so stanovalci pripravili ravno pravšnjo zmes ter ravno prav dolgo in z ravno pravšnjo močjo zamesili testo. Po celournem vzhajanju ga je gospa Francka še enkrat premesila in ga položila na pekač. Nato smo približno pol ure počakali, da je hlebček ponovno vzhajal, nato pa je vsak s svojim prispevkom zaključil pripravo (premaz, zareze, pokrižanje,...). Slaba ura peke je širila prijeten vonj še v zgornje nadstropje. 

Med pripravo smo pogrešali stanovalca, ki je bil poklicni pek, a se nam je pridružil ravno v času, ko je bil kruh ravno pečen. S trkanjem je strokovno preveril, če je kruh dovolj pečen. Nato ga je trikrat pokrižal in da ne bo skorja pretrda, jo je premazal z mrzlo vodo, nato pa hlebček zavil v prtič, da se ohladi. Dobroto so stanovalci pokusili in seveda pojedli ob kosilu. Ostalo ga ni nič, torej je moral biti zares dober. 

 

 

 

 

 

JESENSKI PIKNIK - 22.9.2016

 

Letošnji prvi jesenski dan smo v DSO Kamnik pozdravili s piknikom. Ker je zunaj za nas, kljub sončnemu vremenu, kar nekoliko prehladno, smo se umaknili v prenovljeno domsko avlo. Veselje in zadovoljstvo na obrazih stanovalcev ni bilo zaradi tega nič manjše. Nasprotno, zvoki harmonike, ki so prihajali izpod spretnih prstov Klemna Kotnika, so zaigrali prav v globini naših src in iz nas izvabili željo po prepevanju. Židano vzdušje, ki ga je z uvodnim govorom pozdravila direktorica, ga. Marija Rems, je s humornim prispevkom popestrila tudi ga. Milenka Kopše, ki vselej uspe nasmejati še tako kisle obraze.

 

 

Vse pravice pridržane 2010 www.dso-kamnik.si
Powered by CDE & PROGMBH